Laksi, naveze in tehnike zategovanja
Nekaj o laksih in svincih
Če loviš s čolna z roko, je primerna debelina osnovnega laksa med 0,35 in 0,40. Osebno imam najraje laks Mitchel Marine temno modre barve, ker se ne zapleta, če pa se že, se ga da zelo hitro odplesti. Teža svinca naj bo med 50g in 100g (običajno 70g).
Za lov s palico je primerna debelina osnovnega laksa med 0,20 in 0,26. Izbor laksov za palico je veliko večji kot z roko. Dober laks je Fender od Colmica, tudi Tubertini ima nekaj dobrih laksov za palice (Herkules, Ultramarine, Gorila). Ponudba laksov je izredno velika in je izbor predvsem stvar osebnega načina ribolova, ki ga uporablja posameznik in od pogojev za ribolov.
Bistveno pri izboru laksa je njegova mehkoba in ne sme imeti »spomina«. To pomeni, da ne obdrži oblike predmeta, okoli katerega je bil zavit, potem, ko ga znova raztegnemo. Mora biti čim manj elastičen, na vozlih ne sme bistveno izgubljati moči, ne sme vpijati vode, ne sme biti občutljiv na mraz in na sončno sevanje. Površinsko mora biti dovolj čvrst, da ga ne obrabi sol in trenje s palico. Barva laksa je že stvar okusa in osebnih prepričanj. Osebno so mi všeč čim bolj prozorni laksi oz. laksi, ki se “stopijo” z barvo vode.
Lahko pa narediš tudi kombinacijo dveh laksov, tako da prvih 10 metrov narediš iz 0,20, preostali laks (osnovni laks) pa je debeline 0,26 ali pletena vrvica debeline 0,10 do največ 0,18. Vedeti namreč moraš, da je debelina osnovnega laksa negativen faktor v primeru močnega morskega toka ali večjih globin. Večja debelina nudi vodi večji upor, upor pa naredi na laksu večji lok oz postane neobčutljiv v primeru večjih globin. To pa pomeni manj neposreden stik s trnkom, slabše zaznavanje prijema in bistveno slabši učinek pri zategu. Predvsem zaradi slednjega se pogosto uporablja pleteno vrvico za osnovni laks. Slaba stran pletene vrvice je v njeni togosti (tanki laksi predvrvice se radi stržejo, slabo ujeta riba se rada sname), vendar pa to pomanjkljivost odpravimo z dodatkom že omenjenega laksa na prvih 8 do 10 m. Povezavo pletene vrvice in laksa je treba narediti s primernim vozlom. Od vrvic ti priporočam Bercley Wishplast 0,10.
Teza svinca pri lovu s palico je lahko od 30 do 100g. Če pogoji za ribolov to dopuščajo, raje manjši kot večji. Večji je nujen pri lovu na menole, ko igra vlogo tudi hitrost. Debelina mojih predvrvic je izjemoma manj kot 0,13, vendar ne več kot 0,20. Najpogosteje uporabljena debelina je 0,17. Uporaba zelo tankih predvrvic za morski ribolov ni primerna, ker se rade zverižijo in se zaradi obrabe tudi zelo hitro stržejo. Njihova uporaba pa je skoraj obvezna, ko riba ne prijemlje. Vendar pozor! Če ne razpolagaš z dobro opremo, tanki laksi niso zate! Če želimo uporabiti zelo tanke lakse, moramo imeti dobro in ne predtrdo palico dolžine med 4 in 5m in zelo občutljiv mlinček. Brez dobre opreme torej ni dobro segati po laksih z debelino manjšo od 0,17.
Kako lovimo Menolo
Praviloma ima naveza za menolo vse trnke nad dnom, pri čemer je spodnja predvrvica privezana najmanj 0,5m nad svincem. Medsebojna razdalja predvrvic je 0,5m ali več. To pa še ne pomeni, da ni mogoče dobro loviti menole tudi s klasično navezo za ribone! Menola namreč pobira hrano tudi s tal. Morda bo taka naveza celo boljša od čiste naveze za menole, ker boš z njo morda ujel tudi kakšno drugo ribo. Dobro je torej imeti s seboj obe vrsti navez. Dolžina predvrvic je od 15 cm do 50 cm. Krajše uporabimo, ko je frekvenca ulova zelo velika. Rečemo, da menole grabijo “kot nore” in jih lovimo po dve ali tri naenkrat. Delo s kratkimi navezami je enostavno in imamo velik prihranek na času, ki pa je pri lovu na menole odločilen! Hitrejši kot si, več boš ulovil. Daljše predvrvice uporabimo, ko menola prijemlje bolj previdno in je zato frekvenca lova manjša. Pri uporabi daljših navez se pogosto dogaja, da se menole same lovijo, če smo prvo sami zategnili. Vsekakor pa je pravilo pri lovu na menole, da je treba počakati na drugo ali tretjo menolo, preden dvignemo navezo iz vode! Debelina predvrvice ni toliko pomembna pri kratkih (15 do 20cm), saj je lahko tudi več kot 0,20, pri daljših pa je dobro uporabiti tanjše predvrvice (0,17 do 0,20). Trnki za menole imajo daljši vrat (Gamakatsu 120N) in ne smejo biti preveliki. Primerna velikost je 10 do 12 za 120N oz. 8 do 10 za ostale običajne vrste trnkov. Če so menole velike je stvar malo enostavnejša, saj pridejo v poštev praktično isti trnki kot za druge ribe. Naj omenim samo nekatere: Owner ali Tubertini serija 4 št. 6, 7 ali 8; Gamakatsu 196F, 1010 ali 1210 št. 6 ali 8 in njim podobni.
Razni dodatki na predvrvici v obliki perlic, so včasih prav učinkoviti, vendar se jih ne uporablja prav pogosto. Jaz pravim, da škodijo ne, koristijo pa tude ne ravno veliko. Za menolo ne uporabljaj svinec lažji od 50g! Pri natikanju vabe naj ti bodo v pomoč naslednji nasveti. Če menola dobro grize, natikaj kalamara in še to ga prebodi samo enkrat, pri čemer naj konica gleda izven vabe. Ko menola grize bolj previdno, normalno natakni kalamara ali pa pedoča, če lignje ne mara. Pri zelo previdni menoli skoraj ne pride drugo v poštev kot pedoč ali pa sardela. Ta je v vsakem primeru poleg pedoča ena boljših vab za menolo. Ne dajati na trnek prevelikih vab, če to res ni potrebno. Morda le takrat, ko je treba dalj čakati na prijem!
Sedaj pa k zategovanju. Najprej glede zategovanja pri lovu na menole. Način zategovanja je eden od pomembnih dejavnikov, ki vpliva na končni uspeh ribolova. O tem je bilo med kolegi že veliko povedanega, vendar ne obstaja čarobna formula. Vsak od nas ima svoj način zategovanja. Eni prisegajo na takojšnje zategovanje, ko se začuti prijem, drugi pa najprej popolnoma popustijo laks, ko začutijo prijem in šele čez določen čas počasi zategnejo, ko začutijo, da ga nekaj vleče. Nekaj takega, kot si tudi sam ugotovil. Takšno vlogo imajo tudi dolge predvrvice! Pri uporabi dolgih predvrvic se v glavnem čuti le poteg ribe in manj posamično “cukanje”. Ko začutimo poteg, ne preveč sunkovito dvignemo roko, če lovimo s tonjo, ali palico. Pri kratkih predvrvicah je treba biti bolj pozoren pri zategovanju, razen, če naveze nekoliko ne popustimo, ko začutimo, da je riba zraven. Nič ne pomaga zategovati, če riba slabo grize. Počakati je treba na trenutek, ko se na laksu začuti enakomeren poteg (krajši ali daljši). To je najprimernejši trenutek za dvig. Če ga zamudiš, ti ostane le možnost, da se je riba sama ulovila! Opisano velja za prvo ujeto menolo. Naslednjo se lovi tako, da držiš napet laks. Ujeta riba, ki šviga sem in tja, ujame drugo ribo, ko je le ta dala trnek v usta! Pogoj za čakanje na drugo menolo so dobri trnki, ki ne dopuščajo pretiranega osipa med čakanjem, in seveda večja količina lačnih menol, ki čaka na izlov. Velikokrat se tudi zgodi, da ne čutiš trzanja, ko pa potegneš ujameš dve menoli. Zakaj? Lahko bi bil slučaj, vendar sem mnenja, da se riba vrže na vabo takrat, ko jo nekoliko premaknemo. Zato nikoli ne škodi, če med čakanjem na prijem počasi nategujemo (dvigujemo) navezo. Če v trenutku dvigovanja začutimo prijem, samo nadaljujemo z dvigovanjem! Če prijema ni, spustimo navezo nazaj na dno ali pa jo potegnemo nekoliko k sebi, če smo jo vrgli dalj od čolna. S tem tudi raziskujemo teren! Boljši učinek pri ribolovu boš dosegel, če bo naveza lovila pod kotom in ne vertikalno! Skratka, pravilnega načina zategovanja se je treba naučiti. Najboljši način za to je preizkušanje!
Kako lovimo Ribona ali Špara
Pri lovu na ribona ne kompliciraj preveč! Jaz lovim na klasično navezo za ribone: 3x35cm ali 3x45cm na predvrvici 0,17 ali 0,20 in glavnem laksu naveze 0,20 ali 0,22. En trnek je pod svincem, dva pa nad. Spodnja predvrvica je vezana do 10 cm nad svincem, ostali dve pa 10 cm višje, kot je dolžina predvrvice. Trnki št. 5 do 8. To je vse!
Še glede zategovanja pri šparih in ribonih. Ko loviš s palico, si prav gotovo opazil, da ribon najprej zanihal špico. To naredi tudi špar, ampak ne takoj od začetka kot ribon. To je pravi trenutek za zateg! Ko loviš z roko, to nihanje na špici začutiš kot zelo rahlo zategovanje lahksa. Riba ima v tem trenutku vabo v ustih in jo “melje”. Ne čakaj na končni poteg, ampak takoj zategni, ko se ti zdi, da se nekaj čudnega dogaja tam spodaj! Če ribe slabo jedo in ne boš izkoristil tega trenutka, bo vabo riba izpljunila ali pojedla in boš zaman čakal na pravi poteg ribe. Če riba dobro je, se pri nadaljnjem čakanju ujame sama, vendar v takih primerih vabo praviloma tudi globoko požre. Med čakanjem na prijem je dobro imeti nategnjen laks, da lahko začutiš najmanjši tresljaj. Daljše kot boš imel predvrvice, manj boš čutil, kdaj bo riba zraven. Vendar pa je treba vedeti, da bo popolnoma spuščen laks ob dolgi predvrvici velikokrat tudi veliko pripomogel, da bodo še tako lene ribe prijele za ravno za našo vabo! Če ni toka se bolje obnesejo krajše predvrvice.